Omemba: Urša Bogataj

»Skakalnice, še se bomo videli.«

»V veselem pričakovanju. Skakalnice, še se bomo videli.«

»Potrebujem nekaj časa zase, da premislim in pretehtam vse skupaj, potem pa bom videla. Ena od možnosti je tudi konec kariere. Potrebujem nekaj časa zase, zavedam se, da se bom morala odločiti.«

»Tam je bilo mrzlo in skoraj tako, kot da bi bili na pogrebu.«

»Bilo je veliko bolje, kot smo si predstavljali, za športnike je bilo odlično poskrbljeno. Igre so bile noro dobre.«

»Urša, vidiš ti to? Urša je lahko ponosna, da ima tako veliko podporo.«

»Hvala navijačem in ekipi, brez vas ti uspehi ne bi bili mogoči.«

»To so bile moje zadnje olimpijske igre, v življenju so pomembne tudi druge stvari.«

»Ko je Urša doskočila prvi skok, sem bil zelo vesel, saj je dosegla rekord skakalnice.«

»Ko bo prišla k sebi, bo dojela, kaj se dogaja.«

»Vem, da sem ponosen, morda je še kdo bolj, a težko verjamem (smeh).«

»Dobil sem toliko čestitk, da bo tudi moj telefon pregorel. Nismo imeli nič pripravljenega, a popoldne in zvečer se bomo malce poveselili s sovaščani, navijači in podporniki. Postavili bomo tudi mlaj in transparent. Nismo verjeli, da bomo kdaj na Brišah to doživeli. Se nas je kar dotaknilo.«

»Ne, pa mislim, da še dolgo ne bom.«

»Res sem ponosen na obe, prvo in tretje mesto, obema čestitam.«

»Nika je hči, Urša je od sina dekle, to je družinski uspeh.«